Ljubljana, 1. oktober 2026 – V sindikatu Fides izražamo polno podporo kolegom v Urgentnem centru UKC Maribor in zdravnikom Urgentnega centra SB Novo mesto, ki so v javnem pismu opozorili na vse težje razmere pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči. Njihova opozorila morajo odgovorni vzeti resno in nanje odgovoriti z ukrepi.
Urgentna medicina ima ključno vlogo pri prepoznavanju in obravnavi življenjsko ogrožajočih stanj. Varna in pravočasna pomoč pacientom je mogoča le ob usklajenem delovanju celotnega sistema.
Opozorila iz Maribora in Novega mesta presegajo posamezno stroko ali ustanovo. Nujna medicinska pomoč je del kritične infrastrukture, njeno varno in učinkovito delovanje pa je mogoče zagotoviti le ob usklajenem delovanju celotnega zdravstvenega sistema. Pomanjkanje kadra, preobremenjenost ekip in ovire pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe se neposredno odražajo v urgentnih centrih ter podaljšujejo čakanje pacientov in povečujejo obremenitve zaposlenih.
Odločitev doc. dr. Prosena, da zapusti vodenje Urgentnega centra UKC Maribor, razumemo kot resno opozorilo o nevzdržnosti razmer. Podatek, ki ga v javnem pismu izpostavljajo kolegi iz Novega mesta – da se je na 20 razpisanih mest za specializacijo iz urgentne medicine prijavil le en zdravnik – je dodatno opozorilo, da brez izboljšanja pogojev dela prihodnosti te stroke ne bo mogoče zagotoviti.
Od Ministrstva za zdravje in vodstev zdravstvenih zavodov pričakujemo takojšnje ukrepe za ohranitev in pridobivanje kadra, izboljšanje delovnih pogojev, pravočasno nadaljnjo oskrbo pacientov ter odpravo zakonskih in organizacijskih ovir, ki otežujejo izvajanje nujne medicinske pomoči. Pri tem je treba nasloviti tudi posledice zakonodajnih rešitev, na katere opozarjajo zdravniki iz prakse. Rešitve morajo nastati skupaj z zaposlenimi, ki razmere poznajo iz vsakodnevnega dela. Pri tem morajo biti jasno določeni tako nosilci ukrepov kot roki za njihovo izvedbo.
V sindikatu Fides stojimo ob kolegih, ki so v javnem pismu opozorili na razmere, in podpiramo njihovo zahtevo po pogojih, v katerih bodo lahko skupaj z vsemi sodelavci zagotavljali varno, kakovostno in pravočasno pomoč. Zdaj morajo odgovornost prevzeti tudi tisti, ki imajo pristojnosti in možnosti, da razmere spremenijo. Celovite rešitve terjajo čas. Prvi konkretni ukrepi pa ne morejo več čakati.
