Ljubljana, 5. november 2026 – Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), Mladi zdravniki Slovenije in sindikat Praktik.um podpirajo spremembe, ki bi olajšale delovanje ambulant, omogočile več zdravstvenih obravnav in preprečile odhode ter tako pomagale zadržati izkušene zdravnike v zdravstvenem sistemu.
Organizacije opozarjajo, da mora biti pri presoji zdravstvenih rešitev v ospredju predvsem vprašanje, ali bodo pacienti zaradi njih lažje in hitreje prišli do zdravstvene obravnave. V razmerah dolgih čakalnih dob in pomanjkanja zdravnikov si zdravstveni sistem ne more privoščiti nepotrebnih organizacijskih omejitev, ki otežujejo delo že usposobljenih zdravnikov. Zdravniške organizacije ob tem opozarjajo tudi na odhode izkušenih in za delovanje zdravstvenega sistema ključnih kadrov, h katerim so po njihovih ocenah prispevale nekatere zakonodajne omejitve.
Zdravniške organizacije opozarjajo na pomen predvidenih sprememb zdravstvene zakonodaje v okviru interventnega zakona, ki bi omogočile učinkovitejšo uporabo razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti in izboljšale dostopnost za paciente. Eden od primerov je določba Zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri mora imeti zdravnik za prevzem funkcije odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela. Zdravnik, ki je uspešno zaključil specializacijo in pridobil licenco, tako ne more takoj prevzeti te funkcije, čeprav je strokovno usposobljen za samostojno zdravljenje pacientov. V manjših in kadrovsko podhranjenih okoljih lahko takšna omejitev oteži odpiranje ali nadaljnje delovanje ambulant, posledice pa občutijo predvsem pacienti.
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije specialistični naziv vsako leto pridobi približno 380 zdravnikov. Zaradi veljavnega dvoletnega pogoja tako 760 mladih specialistov, ki so že usposobljeni za samostojno zdravljenje pacientov, ne more prevzeti funkcije odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti.
Zdravniške organizacije so na neustreznost tega pogoja opozarjale že ob sprejemanju novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). Zato podpirajo njegovo odpravo, ki jo predvideva zdravstveni del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).
Med predvidenimi spremembami so tudi druge rešitve, ki bi lahko prispevale k boljši dostopnosti zdravstvenih storitev. Ponovno bi bilo omogočeno izvajanje dodatnih zdravstvenih storitev nad dogovorjenim programom, kadar so za to zagotovljena sredstva in ustrezna pravna podlaga. Javnim zdravstvenim zavodom bi bilo znova omogočeno sodelovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, ki dejavnost opravljajo kot samostojni podjetniki. Predvidena je tudi možnost, da zdravniki, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ob medsebojnem soglasju nadaljujejo delo v zdravstvenem sistemu in hkrati prejemajo pokojnino v celoti. Takšne rešitve bi lahko omogočile boljšo izrabo obstoječih zdravstvenih zmogljivosti, več opravljenih storitev in ohranitev izkušenih zdravnikov v sistemu.
Pomembno je tudi predvideno podaljšanje določenih prehodnih rokov za uskladitev z ZZDej-N, ki bi zdravstvenim izvajalcem omogočilo postopnejšo prilagoditev brez nepotrebnih organizacijskih motenj.
Zdravniške organizacije opozarjajo, da posledice zakonodajnih omejitev niso zgolj administrativne. Po njihovih opozorilih so nekatere določbe ZZDej-N prispevale k odhodom izkušenih zdravnikov iz posameznih zdravstvenih okolij oziroma zmanjšanju njihovega sodelovanja pri izvajanju zdravstvenih storitev. Izguba ključnih kadrov lahko pomeni manj razpoložljivih terminov, dodatne obremenitve preostalih zdravstvenih ekip in daljše čakalne dobe.
V KZO, Mladih zdravnikih Slovenije in Praktik.umu poudarjajo, da predvidene spremembe niso celovita rešitev kadrovskega primanjkljaja ali dolgih čakalnih dob. Lahko pa odpravijo nekatere ovire, zaradi katerih zdravstveni sistem ne more v celoti izkoristiti razpoložljivih zdravnikov in zdravstvenih zmogljivosti.
Osrednje vprašanje mora ostati, kako pacientom zagotoviti pravočasno, varno in kakovostno obravnavo. V času pomanjkanja zdravnikov je pomembno, da lahko vsak razpoložljiv in ustrezno usposobljen zdravnik svoje znanje čim učinkoviteje uporabi za paciente.
Strokovna stališča zdravniških organizacij se nanašajo na konkretne zdravstvene določbe ZIURS in ne pomenijo opredelitve do drugih področij, ki jih zakon ureja.
Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in Praktik.um
