V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, z zaskrbljenostjo spremljamo zaostrovanje razmer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter javne izjave vodstva zavoda, v katerih se posamezne skupine zdravnikov primerja med seboj brez ustreznega upoštevanja strokovnih, organizacijskih in kadrovskih posebnosti njihovega dela.
Izjava strokovne direktorice UKC Maribor dr. Nataše Marčun Varda, da mora »država najti mehanizem«, je pravzaprav priznanje problema, na katerega v sindikatu Fides opozarjamo že od leta 2008 – da rigidni enotni plačni sistem ne zna in ne zmore ustrezno ovrednotiti najbolj zahtevnih, odgovornih in visoko specializiranih zdravniških delovišč.
Prav zato zdravniki še vedno vztrajamo pri odprtih stavkovnih zahtevah. Gre za uresničitev dveh podpisanih sporazumov z vlado, ki sta predvidevala oblikovanje plačnega sistema, ki bo upošteval specifike dela v zdravstvu ter razlike v odgovornosti, obremenitvah in zahtevnosti posameznih specialističnih področij. Namesto tega se že leta na vse pretege in za vsako ceno zagovarja rigidnost sistema, ki teh razlik ne priznava.
Primerjava nevrokirurških timov z drugimi specialističnimi dejavnostmi brez upoštevanja specifike njihovega dela je strokovno nekorektna in škodljiva za odnose v kolektivu. Nevrokirurgija je ena najbolj zahtevnih, visoko tveganih in kadrovsko podhranjenih dejavnosti v zdravstvu. Delo nevrokirurgov zahteva izjemno strokovno odgovornost, hitro odzivnost, stalno pripravljenost in pogosto ukrepanje v življenjsko ogrožajočih stanjih. Zato posploševanja, javno izpostavljanje posameznih skupin zdravnikov in ustvarjanje vtisa, da so ene specialistične dejavnosti v primerjavi z drugimi neupravičeno privilegirane, ne prispevajo k reševanju razmer v UKC Maribor niti k splošni predstavi o zdravniškem poklicu v javnosti. Nasprotno, takšna komunikacija poglablja nezaupanje, slabi odnose med zdravstvenimi timi in vodstvom ter ustvarja dodatne napetosti v že tako obremenjenem delovnem okolju.
Interventna radiologija, nevrokirurgija in druga visoko specializirana področja predstavljajo dejavnosti, od katerih so neposredno odvisna življenja pacientov. Takšnega dela ni mogoče obravnavati administrativno ali populistično, še manj pa ga primerjati brez razumevanja specifik, ki jih prinašajo stalna pripravljenost, izjemna odgovornost in dolgoletno usposabljanje.
Posebej skrb vzbujajoče je, da je pri primerjavah spregledana dejanska narava dela v pripravljenosti. Pri številnih specialističnih dejavnostih pripravljenost ne pomeni zgolj občasne dosegljivosti, temveč stalno omejitev osebnega časa, obveznost hitrega prihoda v bolnišnico in pogosto tudi dejansko opravljanje nujnih posegov. Ko število klicev in urgentnih obravnav preseže mejo občasnega posredovanja, razlika med pripravljenostjo in dežurstvom ostane predvsem v plačilu, ne pa v dejanski obremenitvi zdravnikov. V sindikatu Fides že dlje časa opozarjamo, da je treba posebnosti posameznih specialističnih področij obravnavati strokovno, odgovorno in v dialogu z zaposlenimi, ne pa prek pritiskov, javnih primerjav in diskreditacij. Takšno ravnanje vodstva UKC Maribor obsojamo, saj dodatno ruši zaupanje med zdravniki, zdravstvenimi timi in vodstvom ter otežuje zagotavljanje varne in kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov.
V sindikatu Fides zato obsojamo javno diskreditiranje zdravnikov in ustvarjanje vtisa, da gre pri opozarjanju na nevzdržne razmere za »pretirane zahteve« ali izsiljevanje. Takšna komunikacija vodstva UKC Maribor dodatno poglablja nezaupanje in škoduje stabilnosti zdravstvenega sistema.
Vprašanje ustreznega vrednotenja pripravljenosti, dežurstev, nujnih posegov in dela izven rednega delovnega časa ni težava ene same specialistične skupine, temveč širša sistemska anomalija. V slovenskih bolnišnicah številne dejavnosti delujejo predvsem zaradi izjemne predanosti zdravnikov, ki kljub kadrovskemu pomanjkanju zagotavljajo 24-urno dostopnost najzahtevnejših zdravstvenih storitev. Takšno delo mora biti ustrezno organizirano, varno za paciente in pravično ovrednoteno. Vodstvo UKC Maribor z direktorjem dr. Vojkom Flisom na čelu zato javno pozivamo, naj preneha z ustvarjanjem primerjav med posameznimi skupinami zdravnikov in naj se namesto iskanja »krivcev« osredotoči na reševanje dejanskih težav: kadrovsko podhranjenost, neustrezno organizacijo dela, pomanjkljivo vrednotenje pripravljenosti in tveganje za odhode visoko usposobljenih specialistov.
Od vodstva UKC Maribor nadalje pričakujemo, da nemudoma začne resen in konstruktiven dialog tudi s sindikatom Fides ter skupaj z zdravniki poišče rešitve, ki bodo temeljile na spoštovanju strokovnosti, specifik posameznih dejavnosti in zagotavljanju stabilnih pogojev za delo.
Le strokoven in spoštljiv dialog lahko pripelje do sistemskih rešitev, ki bodo omogočile ustrezno vrednotenje zahtevnega zdravniškega dela, stabilne pogoje dela in predvsem varno ter kakovostno obravnavo pacientov.
Namesto zaostrovanja odnosov bi moralo vodstvo UKC Maribor energijo usmeriti v ustvarjanje pogojev za delo, ustrezno kadrovsko politiko, zadržanje vrhunskih specialistov in krepitev zaupanja znotraj kolektiva. Le tako bo mogoče zagotoviti varno, kakovostno in neprekinjeno zdravstveno oskrbo pacientov, ki je temeljno poslanstvo vsakega javnega zdravstvenega zavoda.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides
