Ljubljana, 8. april 2026 – V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Fides, so se odzvali na odločitvi Ustavnega sodišča Republike Slovenije v dveh zadevah: o Zakonu o zdravniški službi in o noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Ustavno sodišče je v znatnem delu pritrdilo stališčem sindikata Fides o neustavnosti posegov v pravico zdravnikov do stavke, ki jih je izvedla prejšnja vlada s spremembo Zakona o zdravniški službi, s katero je tekom stavke zdravnikov prisilno onemogočila izvajanje stavke z razširitvijo obsega minimalnega delovnega procesa, ki so ga zdravniki dolžni izvajati tekom stavke. Ustavno sodišče je pritrdilo, da pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izniči, ter je podalo tudi zelo jasno stališče, da je treba v določanje minimalne službe v času stavke vključiti tudi socialne partnerje, ne pa minimalnega obsega določati enostransko tekom stavke, kot je bilo to storjeno z izpodbijano zakonsko ureditvijo tekom stavke zdravnikov.
Ustavno sodišče je tako po skoraj dveh letih od omejitve stavke na način, ki je praktično onemogočil izvajanje stavke, potrdilo, da razširjen minimum delovnega procesa, ki je v praksi pomenil skoraj polno izvajanje dela, presega dopustne meje in posega v samo bistvo pravice do stavke.
V sindikatu Fides so ves čas poudarjali, da stavka zdravnikov ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena. Opozorilo sindikata je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, ter s tem dejansko onemogočala stavko. Odločitev Ustavnega sodišča v tem delu jasno potrjuje pravilnost teh stališč.
To odločbo v sindikatu Fides razumejo kot pomembno zmago pravne države in hkrati kot potrditev stališč zdravnikov, ki so dve leti opozarjali na protiustavnost takšne ureditve. Predstavlja priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo drugače – z dialogom, ob spoštovanju ustave in v korist tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.
Ustavno sodišče je istočasno sprejelo tudi odločitev v zvezi z izpodbijanjem določb novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, v zvezi s katerimi je zavzelo stališče, da se glede ključne točke zahteve, to je izpodbijanja ustavnosti omejitve iz 53.b člena ZZDej, ki se nanaša na dodatno delo zdravnikov in zobozdravnikov, ki so zaposleni v javnih zavodih, naša zahteva zavrže, saj je Ustavno sodišče o identični zahtevi že presodilo z odločbo U-I-79/25 in ugotovilo neskladnost takšne ureditve z Ustavo, s čimer je pritrdilo tudi stališčem in očitkom sindikata. V preostalem delu zahteve sindikata pa je Ustavno sodišče kljub več konkretnim primerom posegov v pravice zaposlenih, ki so bili predstavljeni Ustavnemu sodišču, presodilo da še ni izkazana zadostna in neposredna ogroženost pravic delavcev za presojo ustavnosti spremenjene ureditve, zaradi česar je zahtevo sindikata za oceno ustavnosti zavrglo ter s tem vzpostavilo pogoje, da se bo presoja ustavnosti izpodbijane ureditve lahko ponovila na podlagi konkretnih primerov posega in ogroženosti pravic delavcev tekom izvajanja zakona.
