Novinarska konferenca o pomanjkanju zdravnikov in njihovi izgorelosti

"Manj zdravnikov na 1.000 prebivalcev od Slovenije imajo le Poljska, Albanija in Romunija," pa je na novinarski konferenci med drugim  povedala prof. dr. Bojana Beović.

V prostorih Zdravniške zbornice Slovenije je v sredo, 30. novembra, potekala novinarska konferenca, na kateri so asist. dr. Nena Kopčavar Guče, prof. dr. Bojana Beović, prim. Andrej Možina in podpredsednik sindikata Fides Janusz Klim predstavili empirične raziskave o pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji in o njihovi izgorelosti, obolelosti ter prezgodnji umrljivosti. Podatki kažejo, da zaradi slabega zdravstvenega sistema in pomanjkanja zdravnikov, ti izgorevajo, obolevajo in tudi prej umirajo.

Po podatkih iz različnih raziskav, ki jih je predstavila družinska zdravnica asist. dr. Nena Kopčavar Guček, je raziskava o umrljivost zdravnikov v Sloveniji iz leta 2000 pokazala, da zdravnice umirajo izrazito mlajše kot sicer ženske v Sloveniji. Med specializanti družinske medicine pa so v drugi raziskavi ugotovili, da je bila polovica močno čustveno izčrpanih, 43 odstotkov jih je zaznavalo visoko raven depersonalizacije, 46 odstotkov nizek občutek osebne izpolnitve, niso bili zadovoljni s svojim poklicem in delom.

Prof. dr. Bojana Beović je poudarila, da ima Slovenija po podatkih OECD 2,6 zdravnika na 1000 prebivalcev. Manj jih imajo Poljska, Albanija, Črna gora ali Romunija. "Smo na repu EU po preskrbljenosti z zdravniki, se pa stvari izboljšujejo s povečevanjem števila vpisanih študentov na obeh medicinskih fakultetah," je dejala. 

Poudarila je, da je v Sloveniji skoraj polovica družinskih zdravnikov premalo v primerjavi z državami EU15. "To so ogromne razlike, ki se postopno zmanjšujejo. A treba se je zavedati, da zdravnikov ni mogoče na hitro izobraziti. Specialistov ni, razen če jih gremo uvažati. Dolgoročno pa verjetno ni v interesu države, da bi zaposlovala zgolj diplomante iz drugih držav," je bila jasna prof. dr. Beovićeva.

"Pogoji dela pri nas so slabi in stresni, problem je organizacija dela," je dejala. Po njenem se morajo zdravniki ukvarjati tudi s stvarmi, ki niso direktno povezane z njihovo strokov. Zdravnik mora urejati tudi, kdaj bo bolnik lahko prišel na preiskavo, pogosto morajo improvizirati. "Odločitve za izboljšanje teh razmer niso neposredno v rokah zdravnikov. Odločitev o tem, katera čakalna doba se bo skrajšala ali kaj bo v košarici zdravstvenih pravic, je politična odločitev in ne zdravnikova odločitev," je dodala.

Predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina je poudaril, da so to dramatični podatki. "Veseli nas, da so standardi in normativi na dobri poti, saj zdravstvo potrebuje reformo," je dejal. "Majhni koraki niso več mogoči. So nastavki, izhodišča, kako zdravstveni sistem prilagoditi, in verjamem, da bo dialog s to ali naslednjo ministrsko ekipo sčasoma stekel," je prepričan.

Po njegovem se trend odhajanja mladih zdravnikov v tujino nadaljuje, zato je opozoril, da "moramo ta proces ustaviti." Spregovoril je tudi o nedavni zdravniški stavki. "Pokazala je, da bi se zdravstveni sistem v Sloveniji v trenutku zlomil, če zdravniki z enega konca Slovenije ne bi hodili dežurati še drugam," je dejal. "Tisti zdravniki, ki imajo toliko energije in volje, da to počnejo, s tem pa živijo nezdravo in rešujejo slovenski zdravstveni sistem, ne zaslužijo oznake dvoživke, zaslužkarji. Ti kolegi delajo po 250 ali 300 ur mesečno. Tudi zato prihaja do tako dramatičnih posledic na zdravstvenem stanju zdravnikov," je povedal. 

Podpredsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Janusz Klim pa je še enkrat poudaril, da prilog k sporazumu, ki ga je z ministrico za zdravje parafiral predsednik FIDES-a Konrad Kuštrin, ni. "Mi smo vseskozi igrali z odprtimi kartami, tajnih prilog in dokumentov ni."

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

23/09/2022

Opozarjamo na neusklajenost navedb ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik s pojasnili drugih pogajalskih partnerjev.

Ministrica za javno upravo je v Odmevih 21.09.2022 navedla, ...

22/09/2022

 

19. oktober ni dan upora proti eni vladi ali enemu ministru. Je zadnje in najbolj kritično opozorilo ob očitnih znakih dokončnega razpada javnega zdravstva.

...