Brez zdravnikov ni javnega zdravstvenega sistema

Ker nam je mar za kvalitetno javno zdravstvo,  ki se kaže tudi skozi zdravje državljanov, v FIDES-u že leta neomajno opozarjamo politične odločevalce in javnost, da so potrebne  strukturne spremembe na segmentu financiranja, organizacije, upravljanja in nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu. Dobro javno zdravstvo za nas pomeni dostopnost pravočasne, celovite in kvalitetne zdravstvene oskrbe za vse državljanke in državljane. Zavedajoč se pomena potrebnih reformnih ukrepov smo zdravniške organizacije pred več kot sedmimi leti ponudile roko pomagati in predstavile možne  rešitve za izhod zdravstva iz krize.

Brez zdravnikov ni javnega zdravstvenega sistema. Vrsto let zdravniške organizacije opozarjamo, da je zdravnikov v Sloveniji premalo, še več, relativno število se vztrajno zmanjšuje, kar vedno bolj ogroža delovanje javnega zdravstvenega sistema. Z interpretacijo statističnih podatkov o številu zdravnikov v Sloveniji in prikazovanju absolutnega letnega prirasta se v zadnjih dneh v nekaterih medijih poskuša ustvariti vtis, da je zdravnikov dovolj in da situacija ni alarmantna.  

Podatke je potrebno umestiti v kontekst sodobne medicine in primerjati z razvitimi evropskimi državami. Sosednja Avstrija ima  5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa z zgolj 3,3 zdravniki na 1000 prebivalcev za 15% zaostaja za povprečjem EU (3,9). Primerjava letnega porasta števila zdravnikov v Sloveniji s porastom v Avstriji in Nemčiji  kaže na bistveno hitrejšo rast števila zdravnikov v omenjenih razvitih članicah EU. Zaradi povečevanja potreb zdravstva ob vse učinkovitejši in zahtevni medicini se potreba zdravstvenih sistemov po zdravnikih iz leta v leto povečuje.. Zaradi prepočasnega poraščanja števila zdravnikov v Sloveniji je primanjkljaj zdravnikov v našem javnem zdravstvenem sistemu iz leta v leto izrazitejši.

Odhajanje zdravnikov v tujino in zasebni sektor je neizpodbitno, saj bi v nasprotnem letno število diplomantov obeh Medicinskih fakultet v Sloveniji zadostovalo za primerljiv letni prirast števila zdravnikov, kot ga vidimo v Avstriji in Nemčiji. Dejstvo potrjujejo podatki Zdravniške zbornice Slovenije, ki je v minulih letih letno izdala med 150 in 300 potrdil o dobrem imenu, ki so pogoj za delo zdravnika v tujini, kar predstavlja praktično celotno generacijo diplomantov obeh Medicinskih fakultet. Da mladi zdravniki odhajajo v tujino, potrjuje tudi podatek Zdravniške zbornice Slovenije o 126 nezasedenih razpisanih mest za specializacije. Najbolj zaskrbljujoče je, da gre za specializacije, ki so nepogrešljive za delovanje javnega zdravstvenega sistema in so se izkazale za ključne v boju z epidemijo, kot so infektologija, družinska medicina, pediatrija, anesteziologija in urgentna medicina.

Da zahteve in potrebe slovenskega javnega zdravstva rastejo hitreje od razpoložljivega števila zdravnikov kaže tudi porast povprečnega števila nadur, ki so jih zdravniki opravili in se je v zadnjih letih najmanj podvojilo. Posledično prihaja do vse bolj nevzdržnih obremenitev, ki vodijo v izgorevanje zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu. Da so razmere zaskrbljujoče, nazorno kažejo izsledki raziskave Digital Doctor 2021, da so slovenski zdravniki izrazito pesimistični glede prihodnosti.

V kolikor bi si odločevalci zadali cilj približati Slovenijo po številu zdravnikov povprečju EU, bi to pomenilo dodatnih 1000 zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu, ki bi v prvi vrsti izboljšali dostopnost primarnega zdravstva, ki je trenutno največja rak rana našega zdravstvenega sistema. Povečanje števila zdravnikov na raven Nemčije in Avstrije pa bi pomenilo dodatnih 1700 oz. 2700 zdravnikov, kar bi omogočilo implementacijo direktive Evropske unije o delovnem času 40 + 8 ur tedensko. Tak delovnik bi zdravnikom zagotovil dovolj prepotrebnega počitka in večjo učinkovitost, ki je v interesu tako bolnikov kot upravljalcev javnega zdravstvenega sistema.

Kot lahko spremljamo iz oglasov v dnevnem časopisju medtem sosednje države in tudi zasebni izvajalci načrtno iščejo zdravstvene delavce. Zdravnikom specialistom ponujajo delo pod izjemno konkurenčnimi delovnimi pogoji. Na drugi strani pa so pogoji in nagrajevanje v našem javnem zdravstvenem sistemu povsem nestimulativni tudi za zdravnike iz vzhodnih, za naše razmere manj razvitih držav, saj smo v zadnjih letih uspeli privabiti le peščico zdravnikov iz tujine.

Z migracijskimi trendi, ki so povezani z boljšimi pogoji dela, se srečujejo vse evropske države in ne bi bili zaskrbljujoči, če bi v Sloveniji imeli vzvode v sistemu nagrajevanja, ki bi omogočili v javnem zdravstvenem sistemu obdržati vrhunske strokovnjake in mlade zdravnike, ki so nujni za zagotavljanje kvalitetnega in dostopnega javnega zdravstva. Trenutni plačni sistem nam tega ne omogoča in iz sistema postopoma izganja tudi najbolj goreče zagovornike javnega zdravstva.

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

26/07/2022

Gospod Poklukar je imel v svojem mandatu ministra za zdravje dovolj priložnosti za sistemske spremembe delovanja slovenskega javnega zdravstvenega sistema, vendar se jim je »uspešno« izogibal....

08/07/2022

FIDES, največji zagovornik dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji, pri pripravi Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega...