04.04.2022| »Spoštovani politiki, zdravniki v javnem zdravstvu nismo samoumevni.«

Odnos do zdravnikov, ki ga spremljamo v predvolilnih soočenjih, je skrb vzbujajoč.

Z eno besedo v dosedanjih soočenjih nismo slišali predlogov, kako nameravate obdržati zdravnike v javnem zdravstvenem sistemu, kar je predpogoj za dostopno in učinkovito javno zdravstvo.  Kam nas bo tak odnos do pomena dela zdravnikov, pripeljal, se lahko prepričamo s pogledom na države nedaleč stran od nas.

V FIDES-u že vrsto let opozarjamo, da je zdravnikov v Sloveniji premalo, še več, relativno število se vztrajno zmanjšuje, kar vedno bolj ogroža delovanje javnega zdravstvenega sistema. Sosednja Avstrija ima  5,3 zdravnika na 1000 prebivalcev, Nemčija 4,4, Slovenija pa z zgolj 3,3 zdravniki na 1000 prebivalcev za 15% zaostaja za povprečjem EU (3,9).

Da zahteve in potrebe slovenskega javnega zdravstva rastejo hitreje od razpoložljivega števila zdravnikov, kaže tudi porast povprečnega števila nadur, ki ga zdravniki opravijo in se je v zadnjih letih najmanj podvojilo. To se izraža v samih izplačilih plač zdravnikov z največjimi obremenitvami, zato je zavržno, da ta dejstva, še posebej izplačila zdravnikom za požrtvovalno delo v epidemiji, preko izplačil dodatkov, ki so bila nič kolikrat pojasnjena, javno izpostavljate kot redne plače zdravnikov in ob tem pozabite navesti, da je v javnem zdravstvu zaposlenih cca. 6850 zdravnikov in da marsikaterega ob neprimerljivi zahtevnosti dela in odgovornosti s plačami presegajo drugi profili v javnem sektorju, tudi znotraj zdravstva.

Ne gre torej za dilemo podpore izstopu zdravnikov in zdravstva iz enotnega plačnega sistema, ki jo lahko spremljamo v predvolilnih soočenjih, temveč za resno vprašanje, kako v javnem zdravstvu obdržati in vanj privabiti nujno potrebne kadre, brez katerih javni zdravstveni sistem ne more obstati in ustrezno poskrbeti za najtežje bolnike.

Nesporno je, da so v zdravstvu pomembni vsi profili, ki si zaslužijo ustrezno plačilo za opravljeno delo, a brez zdravnikov ni javnega zdravstva, ki ga v predvolilnih soočenjih prodajate državljanom kot vroče žemljice.

Nikjer v Evropi zdravniki niso v istem plačnem sistemu kot državna uprava. To lahko pomeni  dvoje, ali da je slovenski plačni sistem unikatno boljši od sistemov ostalih 26 EU držav, kar žal ne  potrjuje noben pokazatelj, saj zdravniki iz ostalih EU držav ne prihajajo opravljati svojega poklica v Slovenijo. Resnica je torej ta, da je slovenski plačni sistem za zaposlene v zdravstvu unikatno slabši od sistemov ostalih 26 EU držav. Zadnja EU država, v kateri so bili zdravniki v istem plačnem sistemu kot državna uprava, je  bila, poleg Slovenije,  Romunija, a se mu je tudi ta že pred 3 leti odpovedala.

Rigidno plačno politiko v javnem sektorju kot ključno sistemsko težavo v zdravstvu navaja celo ZZZS.

Izstop zdravnikov in zaposlenih v zdravstvu iz ZSPJS nikakor ne bi pomenilo anarhije, o kateri se problematizira in straši v javnosti, temveč bi nov sistemski zakon urejal temeljna načela urejanja plač, kot so transparentnost, karierni sistem, sistem dodatkov in sistem delovne uspešnosti, in nagrajevanje zaposlenih v večji meri prilagodil načinu financiranja javnih zdravstvenih zavodov ter dal možnost za zagotavljanje zdravstvenih storitev v deficitarnih regijah oz. krajih, česar enotni plačni sistem ne omogoča.

Politične kandidate zato javno sprašujemo:

-              Kako nameravate pridobiti družinskega zdravnika npr. v Kobarid, Bohinj, Šmarje pri Jelšah itd., če jih ne morete pridobiti niti v prestolnici ?

Gre za vprašanje, ali je pomembneje to, da so plače teh zdravnikov primerljive, ali to, da ti kraji zdravnike imajo. Skandinavske države, Kanada in celo Avstrija takšne zdravnike nagrajujejo bolje kot zdravnike v večjih centrih, brez kakšne posebne  »objektivne« obrazložitve: njihovi predpisi (za razliko od slovenskih) dopuščajo, da takšnim zdravnikom in zdravstvenim delavcem ponudijo dovolj dobre pogoje in plačilo, da jih privabijo.

-              Kako nameravate reševati kadrovske vrzeli v zdravstvenih ustanovah, ki zaradi pomanjkanja kadra in nekonkurenčnih pogojev s tujino in z zasebnimi praksami, kar se pogojev dela in plačila tiče, ne morejo v celoti pokriti izvajanja osnovnih dejavnosti, vključno z dežurno službo? 

Zdravnik dobi ponudbo iz bližnje avstrijske bolnišnice, v kateri bo za polovico nižji normativ (tako časovni, uzakonjen je namreč evropski delovni čas z maksimalno obremenitvijo 40 + 8 ur tedensko, kot posledično količinski) prejel 2x višjo plačo. Po »objektivnih« kriterijih mu je v Sloveniji plača določena pravilno, toda sprejel bo  službo v Avstriji. Gre za paradoks? Ne, gre za neizprosna pravila trga dela, kar nas postavlja pred dilemo, ali hočemo, da imajo zdravniki plačo določeno v »dogovorjenem« razmerju do ostalih slovenskih javnih uslužbencev, ali da Slovenija ima zdravnike?

-              Kako  nameravate obdržati izkušenega zdravnika, enega izmed peščice takih, ki v Sloveniji obvladajo poseg, s katerim ob 2. uri ponoči reši bolnikovo življenje?

Zdravnik je v dani situaciji nenadomestljiv, za opravljeni poseg, ki traja na primer 50 minut in skupaj z vožnjo do delovnega mesta in nazaj domov vzame (odvisno od razdalje) pribl. 90 minut, pa bo skupaj z vsemi dodatki vred prejel cca. 25 EUR, kar je manj od dnevne urne postavke kateregakoli obrtnika. Poleg tega sta noč in spanec razbita, zdravnik pa mora že isti dan oziroma jutro ohraniti mirno roko. Opravil pa je poseg, ki je nekomu rešil življenje. Ni torej bistveno, ali je vrednost plačila »primerljiva« s plačilom nekega drugega javnega uslužbenca, temveč je bistveno, ali je plačilo  vsaj približno sorazmerno s pomenom storitve, ki jo je zdravnik opravil.

 

 

 

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

07/06/2022

Togost trenutne plačne ureditve v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju je pripeljala do resnih težav v slovenskem javnem zdravstvu. Zato smo se v FIDES-u v naših prizadevanjih za modernizacijo...

18/05/2022

Glavni odbor FIDES se je na seji dne 19.05.2022 seznanil z analizo vsebin koalicijske pogodbe za področje zdravstva. Povsem jasno je, da koalicijska pogodba, kot skupek želja in visokoletečih ter...