Dopis Ministrstva za zdravje z dne 23. julija 2026 predstavlja pomembno priznanje, da finančne težave slovenskih bolnišnic niso posledica ravnanja posameznih javnih zdravstvenih zavodov ali zaposlenih, temveč predvsem sistemskih odločitev države glede financiranja zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo samo kot ključna razloga za poslabšanje poslovanja izpostavlja učinke Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2026 ter učinke plačne reforme na stroške dela.
Ob tem Fides opozarja, da je treba razpravo o stroških dela voditi celovito in na podlagi dejanskega stanja v slovenskem zdravstvu.
Slovenija nima preveč zdravnikov, ampak premalo zdravnikov. Zato vsaka analiza stroškov dela, povezanih s plačno reformo, lahko daje pravilne zaključke le, če upošteva dejansko kadrovsko zasedbo posameznih bolnišnic in obseg dela, ki ga zaradi kadrovskega primanjkljaja opravljajo obstoječi zdravniki. Primerjava zgolj skupnih stroškov dela brez analize kadrovske strukture ustvarja izkrivljeno sliko o vzrokih poslovanja zdravstvenih zavodov.
Prav priprava programov stabilizacije poslovanja je priložnost, da država skupaj z izvajalci končno začne izvajati standarde in normative iz Modre knjige, ki predstavljajo strokovno podlago za določitev potrebnega števila zdravnikov glede na obseg in zahtevnost dela. Šele takšna analiza lahko pokaže dejansko kadrovsko podhranjenost posameznih dejavnosti in omogoči odgovorno načrtovanje zdravstvenega sistema.
Hkrati ostajajo nerešene številne sistemske anomalije novega plačnega sistema, na katere Fides opozarja že od njegove uveljavitve. Med njimi so neenotna uporaba zakonskih določb pri priznavanju napredovanj, neustrezno vrednotenje posameznih zdravniških delovnih mest ter druge nedoslednosti, ki povzročajo neenak položaj zdravnikov med posameznimi zavodi.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi variabilnemu nagrajevanju, ki lahko prispeva k večji učinkovitosti zdravstvenega sistema le, če temelji na vnaprej določenih, objektivnih, transparentnih in preverljivih merilih ter kriterijih. Brez jasnih pravil variabilno nagrajevanje ne prispeva k boljšemu delu, temveč ustvarja občutek arbitrarnosti, neenake obravnave in dodatno zmanjšuje zaupanje zaposlenih v plačni sistem.
Fides bo zato pozorno spremljal pripravo programov stabilizacije poslovanja posameznih bolnišnic. Nasprotovali bomo vsakemu ukrepu, ki bi finančne posledice sistemskega podfinanciranja reševal z omejevanjem zdravstvenih programov, dodatnim obremenjevanjem že kadrovsko podhranjenih timov ali poseganjem v pravice zaposlenih.
Namesto kratkoročnih varčevalnih ukrepov Slovenija potrebuje dolgoročne sistemske rešitve: ustrezno financiranje zdravstvenih storitev, odpravo kadrovskega primanjkljaja, implementacijo standardov in normativov iz Modre knjige ter plačni sistem, ki bo pregleden, pravičen in bo spodbujal kakovostno ter učinkovito delo zdravnikov.
