Razlika med dostopno oskrbo in potrebami se veča. Večurno ali celo večdnevno čakanje na sprejem v bolnišnico kaže tako povečane potrebe starajočega prebivalstva kot vsak dan večje pomanjkanje osebja. Zahteva za izboljšanje delovnih pogojev za vse zaposlene v zdravstvu je ključni razlog stavke.
Primeri nedostojne oskrbe se dogajajo dnevno in v velikem številu. Priznajmo si: sistem in v njem ujeti, večinoma izgoreli zaposleni ne obvladujejo več potreb bolnikov. Na videz brezčutne osebe v poklicih, ki delajo z ljudmi v stiski, so tik pred zlomom. Zdravstveni delavci so se za poklic v veliki večini odločili zato, ker imajo čut za človeka v stiski; zato je frustracija ob nemoči pomagati še bistveno večja. Konec tedna - ko so bile urgence prepolne - nad njimi pa prazne bolniške postelje brez osebja, ki bi bolnike lahko sprejeli, frustracije dosežejo skrajnost, nemočni zdravstveni delavci postajajo žrtve sistema enako kot bolnik in večji del 12-urnega delovnika namesto zdravljenju posvetijo iskanju proste postelje.
Odločevalci rešitve še naprej odlagajo z obljubami in podpisi v prihodnost zamaknjenih rešitev, ki jih nato ne izpolnijo. Od oktobra 2022 so izboljšanje sistema pisno potrdili trikrat, nobena s podpisom potrjena rešitev se ni uresničila v celoti. Vlada je pred letom dni, 10. januarja, v sporazumu zapisala, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki in obljubila implementacijo novega plačnega sistema za celotno javno zdravstvo do 1. 1. 2024. V enem letu se ni zgodilo nič z izjemo daljših vrst, dodatnih odhodov zaposlenih iz javnega zdravstva in še večje stiske pacientov in zaposlenih. To je ključni razlog za stavko: iskrena želja, da se vsaj tako rešitve začnejo uresničevati.
Strinjamo se s sporočilom vlade, da napovedana stavka ni potrebna, saj se lahko s strpnim dialogom za pogajalsko mizo najdejo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse zaposlene v javnem sektorju in tudi za javne finance. Vlada pa žal ne razume, da je dialog pogovor dveh partnerjev, ki zahteva izvedbo z zakonodajo in sporazumi določenih korakov.
V 445. dneh od podpisa sporazuma, s katerim so predstavniki države zdravnicam in zdravnikom, zobozdravnicam in zobozdravnikom in vsem zaposlenim v zdravstvu, ter v prvi vrsti tudi bolnikom, zagotovili, da začenja s pripravo sistemske zakonodaje in ureditvijo plačnega sistema, ki bo ustavil val odhodov in zapiranja oddelkov po slovenskih bolnišnicah se je odvrtelo skoraj 40 pogajalskih sestankov.
Po 445. dneh, kljub temu da smo v FIDES-u na pogajalskih sestankih nastopali konstruktivno, s predlogi rešitev za vse zaposlene v zdravstvu, ostajamo zgolj pri fantomskem zdravstvenem plačnem stebru, brez vsebin in prepotrebnih rešitev.
V FIDES-u si stavke ne želimo in menimo, da je nepotrebna, ker so stavkovne zahteve rešljive. Zato nadaljujemo s pozivi vladi k pogajanjem. V petek smo po sedmih neuspešnih pobudah za začetek pogajanj, ko je za skupno mizo sedel FIDES sam, podali še dodatnih pet terminov pogajalskih sestankov. Pogajalska skupina FIDES v sestavi vseh članov Glavnega stavkovnega odbora bo vladno stran čakala jutri ob 10:00 uri na FIDES-u.
Pripravljeni smo tako na pogajanja kot na stavko, ki bo potekala v torek, 9. januarja, med 7. In 21. uro v večini zdravstvenih zavodov v Sloveniji, kjer se bodo zdravniki in zobozdravniki zbirali na stavkovnih zborih. Zavedamo se, da bo v stavkajočem zdravstvu stavka zdravnikov in zobozdravnikov mila oblika tega, kar že spremljamo vsak dan. Polne urgence in prazne postelje. Veliko zaposlenih je v 445. dneh neuresničenih obljub že obupalo.
FIDES opozarja Vlado, da z neukrepanjem in prelaganjem gradnje novega zdravstvenega plačnega stebra nasprotuje ohranitvi kadra v zdravstvenih ustanovah. Vsi, ki ne ukrepajo, so udeleženci rušenja sistema in nasprotniki konstruktivnih rešitev, h katerim so se sami zavezali s tremi sporazumi v zadnjem letu.
Rešitve in možne odločitve so pripravljene, odločevalci nosijo odgovornost za (ne)ukrepanje.
