SPOROČILO ZA JAVNOST- STALIŠČE FIDES-a do AKTUALNEGA DOGAJANJA IN RAZMER V ZDRAVSTVU

Ob dogodkih na nivoju primarnega zdravstva, ki so eskalirali z realizacijo odpovedi pogodb o zaposlitvi s strani družinskih zdravnikov v ZD Kranj in napovedjo kolektivnih odpovedi še v drugih zavodih, se čutimo dolžni javnosti posredovati nekaj pojasnil.

Težave zaradi pomanjkanja zdravnikov na primarni ravni niso samo težave družinskih zdravnikov, temveč tudi naših kolegov pediatrov, ginekologov in zobozdravnikov, zlasti pa obstaja niz problemov tudi na ravni bolnišnic in obeh kliničnih centrov.

Dejstvo, da zdravstveni sistem šepa ni novo. Stanje se slabša zadnjih deset let, od krize naprej, ker politični odločevalci ali zainteresirani iz ozadja, niso znali ali hoteli poiskati ustreznih rešitev. Zakaj? Zaradi neštetih oblik ribarjenja v kalnem!

Zdravniške organizacije smo že leta 2014 v sodelovanju z nekaterimi drugimi poznavalci zdravstvenega sistema pripravile dokument: Strategija za izhod zdravstva iz krize s predlogi rešitev, ki smo jih tudi javno predstavili, čemur pa ni sledil odziv tistih, ki imajo moč, predvsem pa dolžnost potrebne spremembe realizirati.

Opozorili smo zlasti na:

- nevarno in monopolno vlogo ZZZS,

- neustrezno financiranje zdravstvenih storitev,

- slabo organizacijo in vodenje javnih zdravstvenih zavodov,

- zastarel in nestimulativen plačni sistem.

FIDES je bil med prvimi zdravniškimi organizacijami, ki je opozarjal na pomanjkanje zdravnikov že pred odprtjem druge medicinske fakultete v Mariboru. Prav tako smo opozarjali na probleme korupcije, in sicer že od zgodbe o operacijskih mizah naprej, pa o težavah z gradnjo Onkološkega inštituta, Pediatrične klinike ter izogibanja zakona o javnem naročanju. Naš glas največkrat ni bil slišan, ali ni smel biti slišan!

V FIDES-u zagovarjamo uspešen in učinkovit javni zdravstveni sistem, ki se mora odlikovati predvsem v hitri dostopnosti za paciente. Zdajšnji sistem »državnega« zdravstva pa tega ne omogoča in v njem se ne počutijo dobro ne uporabniki in tudi ne zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, ki zadnjih 10 let nimamo na funkcioniranje zdravstvenega sistema in na njegove spremembe prav nobenega vpliva. Nič čudnega, da bi ta trenutek, večina zdravnikov najraje ušla iz tega sistema.  Nad tem dejstvom v FIDES-u nimamo ne vpliva, ne moči.  Lahko zgolj opozarjamo politične odločevalce k ukrepanju, izražamo pa upravičen dvom, da bodo zavožen sistem uspešno rešili tisti, ki so ga spravili pod cesto.

Akcije naših kolegov na primarni ravni so tudi nas presenetile s svojo odločnostjo. Razumeli smo jih kot klic v sili in jim kot FIDES zagotovili vso podporo in pravno pomoč. V številnih opravljenih razgovorih s člani na terenu pa prav od nobenega od njih nismo slišali, da bi kot rešitev zahtevali koncesijo ali kakšno drugo obliko dela.

Ne FIDES kot organizacija, niti njegov predsednik, ni nikoli vodil ne odkritih ne prikritih akcij s ciljem privatizacije zdravstva in ni manipuliral z javnostjo kot se nam očita. Naše zahteve so bile vedno jasno artikulirane in javnosti predstavljene, v realizacijo le-teh pa smo bili velikokrat primorani politike prepričati s tem, da smo delali več kot večina javnih uslužbencev, denimo 40 plus 8 ur, kar se je v javnosti prikazovalo kot stavka.

Delovanje sindikata FIDES je usmerjeno v nenehen trud za zagotavljanje čim boljših delovnih pogojev ter boljše vrednotenje zdravniškega dela, kar je naloga in okupacija vseh zdravniških sindikatov v Evropi.

V tem trenutku je naš trud usmerjen v realizacijo Modre knjige standardov in normativov, napisanih že leta 2008, ki bi brez pritiska FIDES-a nikoli ne ugledali luči sveta. Modra knjiga daje zdravnikom najosnovnejši pogoj za strokovno poglobljeno in pacientom prijazno zdravniško obravnavo, to je čas. Čas je tisti predpogoj, ki zdravniku omogoča realizacijo pacientovih pravic: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do obveščenosti in sodelovanja, pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravica do drugega mnenja in drugih pravic iz Zakona o pacientovih pravicah.

Zanimivo, da se nam ves čas očita z ustavo, zakonom in kolektivnimi pogodbami zagotovljene pravice in dolžnosti.

Naše zahteve po izstopu zdravnikov iz Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) niso nove in so se kot opcija pojavljale kot sklepi letnih konferenc FIDES že zadnjih nekaj let.

Obstoječi plačni sistem je unikaten v slabem smislu besede.  Zakaj?

  • Plače se praviloma urejajo v kolektivnih pogodbah s pogajanji, ne pa z zakoni. To je praksa v vseh državah Evropske unije, celo v Romuniji poznajo boljšo ureditev. Plača zdravnika specialista v Romuniji je 2.500,00 EUR neto. 
  • Pogajanja za nov plačni sistem so trajala osem let in z njim na koncu ni bil zadovoljen nihče, ne avtorji, ne sindikati kot njegovi soustvarjalci.
  • Za uvrstitev poklicev na orientacijska delovna mesta je vlada želela uporabiti metodologijo, ki je posameznemu poklicu dala težo. Ko so bili z metodologijo seznanjeni nekateri »posvečeni« sindikati so ji nasprotovali zato so bile uvrstitve na orientacijska delovna  posledica pogajanj in pritiskov, rezultat pa plačna nesorazmerja.
  • Vsaka nova pogajanja rezultirajo v novih plačnih nesorazmerjih.
  • Najvišji plačni razredi so rezervirani za politično in funkcionarsko elito.
  • Ne vemo (Sploh kdo ve?), na osnovi katerih parametrov so se dvignile plače zdravnikom primerljivih poklicev med zadnjimi pogajanji. Resorni minister, g. Rudi Medved, ne ve odgovora.
  • Izplačevanje redne delovne uspešnosti je zamrznjeno že nekaj let.
  • Z vsako spremembo se mora strinjati večina od 40-ih sindikatov javnega sektorja – Misija nemogoče.

Pa še nekaj o zdravniških plačah, ki so že dvajset let predmet manipulacij in zavajanj. Zdravnik specialist z desetimi napredovanji in uvrstitvijo na najzahtevnejše delovno mesto (PPD1) bi moral biti že od leta 2008 uvrščen v 60. plačni razred, saj ta pravica izhaja iz zakona in kolektivne pogodbe. Teh zdravnikov je bilo leta 2008 cca. 700. Za koliko so bili ti zdravniki oškodovani v zadnjih desetih letih? Ko so ti zdravniki leta 2017 postali višji specialisti bi morali biti uvrščeni v 65. plačni razred. V okviru ZSPJS sploh ni  možnosti, da bi nagradili specialiste na terciarju, ki opravljajo storitve, ki jih ne opravlja nihče drug, denimo transplantacije organov.

Leta 2000 je bilo razmerje med povprečno zdravniško plačo za redno delo in povprečno plačo v RS 1:2,8. V kolikor ne bi prišlo do zamrznitve plač leta 2000, bi dosegli razmerje 1:3, kar je izhajalo iz podpisanega sporazuma med vlado RS in FIDES-om po 3-tedenski stavki leta 1996.

Seveda so se plače zamrznile vsem javnim uslužbencem do leta 2008, razen tistim, ki jih zastopa SVIZ, katerim so plače rastle skladno, z malo pred zamrznitvijo plač, podpisanim aneksom vse do leta 2006.

Po podatkih MJU je povprečna zdravniška bruto plača (ne osnovna-z dodatki!) za leto 2018 znašala 3.757,55 EUR, kar je 2,1 –kratnik povprečne bruto plače v RS. Plača zdravnika specialista, ki je denimo sinoči presadil srce, je cca. 2.500 EUR neto za redno delo. Da o plačah mlajših zdravnikov specialistov in specializantov niti ne govorimo.

Ko se navaja 50 najvišjih plač v javnem sektorju se praviloma navaja bruto zneske, ne pa tudi števila opravljenih ur, pa še morda poračun obveznosti za leto nazaj. Ko se govori o velikem številu opravljenih ur, se namenoma pozabi povedati, da delodajalci mnogokrat opravljene storitve za plačnika zdravnikom plačajo v urah, ker drugih možnosti nimajo. To, da morajo profesorji iz UKC Ljubljana v časopisu DELO pojasnjevati njihove zaslužene prihodke ( za redno delo, zagotavljanje nujne medicinske pomoči/neprekinjeno zdravstveno varstvo in akademsko delo) je sramota brez primere.

Večina zdravnikov žal ne čuti več pripadnosti zdravstvenim zavodom, kjer so zaposleni, ker se jih ne obravnava kot temeljne odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti. To izjemno vlogo jim daje Zakon o zdravniški službi. Žal so se mnogi kolegi sprijaznili zgolj z vlogo izvajalcev zdravstvenih storitev.

Se je kdo vprašal zakaj primanjkuje zdravnikov v UKC MARIBOR. Se je kdo vprašal zakaj večina zdravnikov v UKC LJUBLJANA, kakor tudi v drugih bolnišnicah, dela tudi pri drugih delodajalcih?

Med njimi je nič koliko strokovnjakov svetovnega slovesa, za katere bi moral sistem storiti vse da bi jih zadržal. Namesto primernih pogojev dela in dobrih plač, ki bi naredili delo v javnem sektorju privlačno, se sprejemajo zakoni v nasprotju z evropskim delovnim pravom (npr. sprememba Zakona o zdravstveni dejavnosti).

Na koncu nas neuke in zaplankane državljane predsednik Vlade poduči da ne razumemo govorice novodobne politične elite in naj se niti ne trudimo razumeti. Še kako dobro razumemo, da nočejo spremeniti ničesar. Gasijo požare, problemi na pogoriščih pa bodo ostali.

Zato lahko politične odločevalce, ki ohranjajo nevarno in monopolno vlogo ZZZS in vztrajajo na enotnem plačnem sistemu upravičeno označimo kot odgovorne za razpad javnega zdravstva.

 

                                                                                                   FIDES, sindikat zdravnikov in  zobozdravnikov Slovenije

                                                                                                         Predsednik: Konrad Kuštrin, dr. med., spec. l.r.

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

25/07/2019

V FIDES- u, Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, smo že večkrat javno opozorili, da aneksa k Splošnemu dogovoru 2019 (1 in 2) ne bosta rešila težav na primarnem nivoju z vidika...

05/06/2019

Glavni odbor sindikata FIDES izraža podporo Sindikatu policistov Slovenije in njihovemu predsedniku, mag. Kristjanu Mlekušu, v njihovih prizadevanjih za izboljšanje delovno-pravnega položaja...