Statut

STATUT FIDES
SINDIKATA
ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE

(čistopis upošteva spremembe in dopolnitve Statuta, ki jih je sprejela Letna konferenca dne 04.12.2015, velja pa od 01.01.2016 dalje)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

V skladu s svobodno odločitvijo so zdravniki in zobozdravniki (v nadaljnjem besedilu: zdravniki) v Republiki Sloveniji ustanovili svoj sindikat - FIDES, ki izhaja iz prostovoljnega povezovanja, ne oziraje se na politično, versko in nacionalno pripadnost in tudi ne na kakršnokoli drugo prepričanje.

2. člen

Zdravniki Slovenije so ustanovili svoj sindikat z namenom, da neposredno in po organih sindikata svobodno in samostojno izražajo svoja stališča, mnenja ter interese in jih uveljavljajo preko sindikalne organiziranosti, povezovanja in združevanja.

3. člen

Sindikat ima naslednje ime: FIDES  sindikat zdravnikov in zoboz­dravnikov Slovenije.

Sindikat ima svoj pečat, ki je pravokotne oblike z dvema zunanji­ma poudarjenima črtama in napisom: FIDES  sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Na veliki črki I je stiliziran simbol kače kot simbol zdravilstva.

Sindikat je pravna oseba.

Sedež sindikata je v Ljubljani. Glavni odbor določi naslov sindikata. 

4. člen

V sindikat FIDES se lahko včlanjujejo vsi zdravniki, ki so v delovnem razmerju v zavodih, ustanovah, državnih organih in drugih organizacijah oziroma pri osebah, ki opravljajo samostojno dejavnost, prav tako pa tudi upokojeni zdravniki in začasno brezposelni zdravniki.Ob vstopu izpolni pristopno izjavo, ki jo podpisano dostavi v tajništvo FIDES na sedež sindikata. Vsebino pristopne izjave opredeli glavni odbor.

Član lahko izstopi iz sindikata zgolj enkrat. O ponovni včlanitvi odloča glavni odbor FIDES na predlog osnovne oziroma regijske enote.

5. člen

Pridobitev statusa člana je vezana na plačevanje članarine.

Član ima pravico:

  • dobiti osnovne informacije, ki zadevajo njegov delovnopravni položaj in pravice iz zakonov in kolektivnih pogodb,
  • delovati v organih sindikata za uresničevanje svojih in skupnih interesov,
  • voliti in biti voljen v organe sindikata,
  • uživati sindikalno varstvo, če bi bil zaradi uresničevanja sindikalne politike postavljen v neenakopraven in manj ugoden položaj,
  • se usposabljati v okviru programa sindikalnega izobraževanja,
  • sodelovati v stavki ali drugih oblikah sindikalnega boja.

Po šestih  mesecih članstva lahko koristi brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju pravic iz dela in delovnega razmerja, ki jo zagotavlja FIDES za vse svoje člane in pravice, pridobi pravico do uveljavljanja solidarnostne pomoči ter druge ugodnosti.. Vsebino in način uveljavljanja pravice do brezplačne pravne pomoči ureja pravilnik o pravnik o pravni pomoči, upravičenost, obseh in način zagotavljanja solidarnostne pomoči pa pravilnik o solidarnostni pomoči, ki ga sprejme glavni odbor.

Dolžnosti člana:

  • ravnati mora v skladu s statutom FIDES,
  • aktivno mora izvajati demokratično sprejete odločitve, vključno s stavko,
  • plačevati mora članarino in tajništvo FIDES obveščati o spremembi podatkov iz pristopne izjave

Član ima identifikacijsko številko na članski izkaznici.

6. člen

Član lahko izstopi iz FIDES tako, da to pisno sporoči v tajništvo FIDES na sedež sindikata, ter vrne člansko izkaznico.

V primeru neplačevanja članarine, mu članstvo preneha.

Član je lahko  izključen v naslednjih primerih:

  • če deluje v nasprotju s statutom FIDES in
  • če preprečuje drugim članom sodelovanje v stavki ali drugih oblikah  sindikalnega boja, ki ga organizira FIDES.

Sklep o izključitvi sprejme enota FIDES v zavodu. Zoper sklep se član lahko pritoži na glavni odbor, ki mora o pritožbi razsoditi v tridesetih dneh.

7. člen

Sindikat obravnava predloge, usklajuje interese svojih članov, oblikuje zahteve in daje pobude, vse zaradi uveljavljanja intere­sov svojih članov, ki se nanašajo na njihov družbeni, ekonomski in socialni položaj.

Svoje funkcije sindikat uresničuje zlasti:

  • s sodelovanjem v postopkih pri uveljavljanju pravic, obveznosti  in odgovornosti svojih članov, ki izhajajo iz delovnega razmer­ja,
  • z zagotavljanjem pomoči pri uresničevanju pravic svojih članov, ter pri zagotavljanju tistega pravnega, ekonomskega in družbenega položaja, ki je v skladu z ustavo, zakonom in drugi­mi akti,
  • z zastopanjem svojih članov pred pristojnimi državnimi in drugimi organi, z nudenjem strokovnih nasvetov ter pravno pomočjo in udeležbo v posameznih postopkih, pri katerih sode­luje sindikat s svojimi stališči, mnenji in predlogi, če tako določa zakon, kolektivna pogodba ali drug pravni akt,
  • z usklajevanjem različnih interesov svojih članov in s sodelovanjem v postopkih, ki se nanašajo na sporne zadeve in ki jih obravnavajo pristojni organi zdravstvenih zavodov, ustanov in drugih pravnih subjektov,
  • z zagotavljanjem popolne svobode in pravnega varstva pri delovanju v okviru sindikata,
  • s skrbjo za socialno varnost svojih članov zaradi uresničevanja  socialnih, ekonomskih in drugih pravic pri pristojnih organih,
  • z nudenjem pomoči pri uveljavljanju ustreznega osebnega in družbenega standarda ter pri uresničevanju pravic iz zdravstve­nega varstva, varstva pri delu in varstva delovnega okolja ter pri uveljavljanju pravic do izobraževanja in strokovnega izpo­polnjevanja,
  • z vključevanjem v mednarodno sindikalno dejavnost.

8. člen

Sindikat enakopravno z drugimi sindikati sodeluje pri uveljavljanju pravic na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb, katerih sopodpisnik je oziroma je k njim pristopil ter splošnih aktov zavodov, s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovor­nosti zaposlenih.

9. člen

Sindikat se aktivno vključuje v prizadevanje za pravno ureditev pravic in obveznosti ter odgovornosti iz delovnega razmerja na podlagi kolektivnih pogodb tako, da:

  1. daje predloge in pobude za sklenitev oziroma spremembe in dopolnitve kolektivnih pogodb,
  2. z neposrednim sodelovanjem pri pogajanjih z zastopniki deloda­jalcev uveljavlja optimalne rešitve za svoje člane in druge delavce,
  3. podpisuje sklenjeno kolektivno pogodbo oziroma spremembe ali  dopolnitve take pogodbe,
  4. izvaja nadzorstvo glede uveljavljanja veljavne kolektivne pogodbe,
  5. zahteva posredovanje dogovorjene arbitraže, če pogodbena stranka svojih obveznosti ne izpolnjuje,
  6. začne postopek pred pristojnim sodiščem, če arbitraža ne more razrešiti nastalega spornega razmerja,
  7. predlaga izvršbo pred pristojnim sodiščem, če pogodbena stranka ne izpolni odločbe arbitraže ali odločbe sodišča.

10. člen

Sindikat sodeluje v postopkih sprejemanja zakonskih in drugih pravnih aktov s pobudami, stališči in predlogi, ki jih posreduje pristojnim organom in parlamentu Republike Slovenije.

Udeležuje se tudi postopkov pri uveljavljanju individualnih pravic, obveznosti in odgovornosti svojih članov in sicer tako pred pristojnimi organi zavodov, ustanov in drugih organizacij, kot tudi pred sodišči, ki so pristojni za delovne spore.

II. ORGANIZIRANOST SINDIKATA

11. člen

V zavodih, ustanovah in drugih organizacijah so organizirane osnovne enote sindikata. V te enote sindikata se vključujejo tudi člani sindikata, ki niso v delovnem razmerju. Mrežo enot sindikata določa glavni odbor sindikata s sklepom.

Zaradi racionalnosti se lahko ustanovi ena osnovna enota tudi za več zavodov oz. organizacij.

Eno leto od ustanovitve osnovne enote sindikata tej enoti zagotavlja strokovno in administrativno pomoč glavni odbor.

12. člen

Enota je pravna oseba, ki ima svoj transakcijski račun. Notranja razmerja ureja s pravilnikom.

13. člen

Osnovna enota sindikata ima zlasti naslednje naloge:

  • imenuje in razrešuje organe enote sindikata,
  • delegira delegate v regijsko enoto sindikata,
  • delegira delegate na letno konferenco sindikata,
  • imenuje sindikalne zaupnike in njegove namestnike,
  • sklepa pogodbo s poslovodnim organom zavoda, ustanove, oz.  organizacije glede dejavnosti sindikata,
  • oblikuje mnenja o disciplinskih in drugih postopkih,
  • izvršuje druge naloge in opravlja obveznosti, ki so določene s  pravili sindikata,  zakonom in kolektivnimi pogodbami,
  • poroča letni konferenci o  številu članov, višini sredstev na transakcijskem računu in porabi sredstev v korist članstva
  • opravlja druge sindikalne naloge.

14. člen

Osnovne enote sindikata se lahko združujejo v regijske enote v skladu s pravilnikom o mreži enot.

Regijska enota sindikata ima svoj žig. Organiziranost regijske enote sindikata se določa s pravilnikom o regijskih enotah sindi­kata.

Pravilnik sprejme letna konferenca regijske enote sindikata.

15. člen

Regijska enota izvaja zlasti naslednje naloge:

  • daje organizacijsko in strokovno pomoč sindikalnim zaupnikom  in osnovnim enotam  ter jih zastopa po pooblastilu;
  • sodeluje in nudi strokovno pomoč pri sklepanju kolektivnih  pogodb v zavodih in  opravlja nadzor nad izvajanjem;
  • izvaja solidarnost do članov, jim daje finančno pomoč in  zagotavlja druge sindikalne ugodnosti;
  • nudi organizacijsko in drugo pomoč pri stavkah;
  • posreduje in pomaga nezaposlenim pri iskanju zaposlitve;
  • pridobiva člane in vodi evidenco o članih in vplačani članari­ni;
  • sodeluje z drugimi sindikati v regiji
  • poroča letni konferenci o višini sredstev na transakcijskem računu in porabi sredstev v korist članstva in
  • opravlja druge sindikalne naloge.

Če regijska enota sindikata ni ustanovljena, opravlja naloge ali del nalog regijske note neposredno osnovna enota sindikata ali v sodelovanju z osnovno enot  glavni odbor.

Član, ki ni vključen v nobeno osnovno enoto sindikata, uveljavlja pravice neposredno preko glavnega odbora.

III. ORGANIZIRANOST SINDIKATA NA RAVNI DRŽAVE

16. člen

Najvišji organ sindikata v državi je letna konferenca sindikata. Letno konferenco sestavljajo delegati, ki jih delegirajo enote sindi­kata in sicer tako, da se na 50 članov sindikata izvoli po enega delegata, vendar ne manj kot enega delegata. Nad 50 članov članov še enega delegata, nad 100 članov tretjega delegata, nad 200 članov četrtega delegata, nad 300 članov petega delegata.

Letna konferenca sindikata se skliče enkrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat.

Sklicatelj letne konference je glavni odbor sindikata.

Letna konferenca sindikata je sklepčna, če je prisotno več kot polovica delegatov.

Letno konferenco vodi predsedstvo letne konference. Predsedstvo se izvoli na začetku seje   letne konference. Predsedstvo ses­tavljata dva člana in predsednik. Predsedstvo skrbi za vodenje zapisnika in opravlja vse druge naloge, ki so povezane z rednim potekom letne konference.

17. člen

Letna konferenca sindikata ima naslednje pristojnosti:

  1. sprejme statut sindikata ter spremembe in dopolnitve statuta,
  2. sprejema druge splošne akte sindikata, če s tem statutom ni določeno, da jih sprejema glavni odbor,
  3. sprejema letni program dela sindikata ter programske smernice za delo glavnega odbora,
  4. voli in razrešuje predsednika in člane glavnega odbora,
  5. voli in razrešuje nadzorni odbor,
  6. obravnava in sklepa o vseh bistvenih vprašanjih v zvezi z organiziranjem in    delovanjem sindikata,
  7. sklepa o mednarodnem povezovanju in včlanjevanju v mednarodne zdravniške sindikalne organizacije in zveze,
  8. opravlja druge naloge, ki so povezane z dejavnostjo sindikata.

18. člen

Kandidiranje in volitve predsednika FIDES, glavnega in nadzornega odbora temeljijo na načelih demokratičnosti postopka in sicer tako, da je kandidiranje javno, volitve pa so tajne.

Kandidatna lista za glavni odbor se sestavi tako, da so zastopani vsi regijski odbori, enote z večjim številom članov in enote, ki se ne združujejo v regijske odbore.

Če je za posameznega člana glavnega odbora iz regije oziroma enote predlagano več kandidatov, je izvoljen tisti kandidat iz regije oziroma enote, ki dobi več glasov.

Postopek kandidiranja in volitev ureja pravilnik, ki ga sprejme glavni odbor.

19. člen

Predsednik FIDES predstavlja sindikat zdravnikov in zobozdravni­kov Slovenije in je odredbodajalec finančnega načrta.

20. člen

Med dvema volilnima  konferencama uresničuje dogovorjene naloge glavni odbor.

Število članov glavnega odbora določi letna konferenca. Njegovo delo vodi predsednik FIDES. Glavni odbor na predlog predsednika imenuje praviloma dva podpredsednika FIDES.

21. člen

Predsednik FIDES, člani glavnega in nadzornega odbora so izvolje­ni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.

22. člen

Glavni odbor ima zlasti naslednje naloge:

  1. sklicuje letno konferenco sindikata,
  2. sklepa o mreži enot sindikata v Sloveniji,
  3. pripravi predlog statuta oz. sprememb in dopolnitev statuta ter predlog drugih splošnih aktov sindikata, ki jih sprejema letna konferenca,
  4. skrbi za izvajanje sklepov letne konference,
  5. odloča o povezovanju in sodelovanju z drugimi sindikati,
  6. odloča o napovedi stavke, ki se organizira na ravni države in opravlja funkcijo stavkovnega odbora,
  7. odloča o uporabi sredstev glavnega odbora,
  8. skrbi za organiziranost pravne pomoči članov sindikata,
  9. oblikuje zahteve, mnenja, stališča in poročila državnim in drugim organom,
  10. opravlja druge naloge, ki so določene s tem statutom in sklepi letne konference.

23. člen

Glavni odbor na predlog predsednika FIDES izmed članov imenuje 5 člansko predsedstvo, ki opravlja operativne naloge iz njegove pristojnosti.

24. člen

Strokovna in administrativna dela za potrebe sindikata in glavne­ga odbora opravlja strokovna služba, ki jo vodi sekretar FIDES. Sekretarja FIDES  imenuje glavni odbor na podlagi javnega razpisa.

Organizacijo in delovno področje sekretarja FIDES  ureja pravil­nik, ki ga sprejme glavni odbor.

25. člen

Glavni odbor opravlja svoje delo na sejah. Seja glavnega odbora je sklepčna, če je navzoča na seji večina članov. Glavni odbor odloča z večino glasov vseh članov. Glasovanje na seji je javno, razen če člani ne odločijo drugače.

26. člen

Sindikat ima nadzorni odbor, ki ga izvoli letna konferenca sindi­kata.

Nadzorni odbor ima 5 članov. Delo nadzornega odbora vodi predsed­nik. Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno v glavnem odboru. Predsednika in člane nadzornega odbora izvoli letna konferenca za dobo štirih let.

27. člen

Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:

  1. predloži poročilo za letno konfereno sindikata o delovanju  sindikata in delu glavnega odbora,
  2. predlaga glavnemu odboru sklic letne konference sindikata,
  3. opozarja glavni odbor na izvrševanje   sklepov letne konference ter obvešča  letno konferenco o pomanjkljivosti dela  glavnega odbora in drugih organov sindikata,
  4. pripravi poročilo o finančnem poslovanju  sindikata.

IV. FINANCIRANJE SINDIKATA

28. člen

Sindikat se financira iz naslednjih virov:

  • članarine članov sindikata,
  • prostovoljnih in drugih prispevkov,
  • drugih dohodkov.

Finančno poslovanje in upravljanje materialnih sredstev ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme glavni odbor.

Finančno in materialno poslovanje morata biti v skladu z veljav­nimi predpisi. Sindikat posluje preko transakcijskega računa.

29. člen

V sindikatu FIDES poleg načela samofinanciranja uveljavljamo tudi načelo solidarnosti in vzajemnosti, ki je v tem, da si razpola­galci s sredstvi sindikata medsebojno pomagajo in združujejo sredstva za skupne namene, vse za uspešno opravljanje svojih sindikalnih nalog.

Način uresničevanja načel in kriterijev iz prejšnjega odstavka po prejšnjem soglasju enot FIDES sprejme glavni odbor.

30. člen

Članu FIDES se za uspešno, prizadevno in odmevno sindikalno  delo podeli priznanje FIDES.

Vrsto priznanj in kriterije za dodelitev ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme glavni odbor.

31. člen

Plačevanje  članarine je znak pripadnosti in porok neodvisnosti sindikata FIDES.

Mesečna članarina  znaša za

  • zaposlene 0,5 % bruto plače za redno delo;
  • zasebnike 0,5 % osnove od katere se jim odmerjajo prispevki za socialno varnost;
  • upokojence 0,5 % od pokojnine.

Nezaposleni so plačevanja članarine oproščeni.

32. člen

Članarina se plačuje v enoti sindikata in se 70 % zbranih sred­stev nakazuje na račun glavnega odbora FIDES, 30 % sredstev pa ostane na razpolago enoti.

 

Predsednik FIDES:
Konrad Kuštrin, dr.med., spec.anest. z reanim.

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

24/04/2017

Tudi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin upa, da predlogi zakonov na področju zdravstva, takšni kot so, ne bodo sprejeti, ampak da se bo sprememb zdravstva lotila kakšna vlada, ki bo...

03/04/2017

Koordinacija zdravniških organizacij

Zdravstvena reforma, ki je trenutno ena najbolj izpostavljenih javnih in političnih tem, je z osnutkom predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in...