Dosežki

  1. Sklenitev prve in takrat edine poklicne kolektivne pogodbe za poklic zdravnik in zobozdravnik (14.01. 1994).
  2. Podpis sporazuma med Vlado RS in FIDES-om po tri tedenski stavki (12.04.1996), ki je določal dinamiko višanja zdravniških plač v obliki zdravniškega dodatka, s čimer naj bi se po predlogu Vlade RS izenačili s plačami sodnikov. Hkrati je bil podpisan tudi prvi aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS in bil torej narejen prvi korak k izboljševanju materialnega statusa zdravnikov in zobozdravnikov.
  3. Podpis drugega aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS (15.04.1998), ki v tretji točki zavezuje sopodpisnike, da se dokončna uskladitev zdravniških plač s sodniškimi opravi s 01.01.2000.
  4. Podpis tretjega aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS (06.10.2000), katerega prvi del se je začel uporabljati od 01.01.2000, realizacija drugega dela je bila vezana na sprejem nove kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki je vlada Antona Ropa in ministra Dušana Kebra nista hotela podpisati.
  5. Leta 2002 je prišlo do zamrznitve plač vsem javnim uslužbencem, razen šolstvu. Takrat so se začela pogajanja o Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivni pogodbi za javni sektor. Bili smo edini sindikat javnega sektorja, ki je takim rešitvam plačnega sistema vseskozi nasprotoval. Zamrznitev plač je trajala do zaključka pogajanj leta 2008. Tekom pogajanj, v letu 2004 smo prisilili Vlado RS v dogovor, ki je pomenil realizacijo evropske direktive o delovnem času (15.07.2004 podpisan Dogovor o reševanju odprtih vprašanj, sklenjen med Ministrstvom za zdravje RS, Zdravniško zbornico Slovenije in Fidesom). Ta dogovor je zagotavljal odpravo dežurstva kot posebnega delovnega pogoja. Do takrat prisotnost v javnem zdravstvenem zavodu v času dežurstva ni štelo v delovni čas. Dogovor je uredil zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in zagotavljanje počitkov zdravnikov. Najpomembnejši dosežek je, da se 24 urno neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotavlja v okviru polnega delovnega časa ali dela preko polnega delovnega časa. Ves čas, ko je zdravnik prisoten v zavodu šteje v delovni čas in se vrednoti kot delo v okviru polnega delovnega časa, ure preko polnega delovnega časa pa se vrednotijo kot nadurno delo. Dogovor je uredil tudi vprašanje stalne pripravljenosti, na osnovi česar se lahko zdravnika in zobozdravnika razporedi v stalno pripravljenost le s soglasjem zdravnika. Zdravnika, ki takšnega soglasja ne da, zavod ne sme oškodovati ali kako drugače diskriminirati. V primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči lahko delodajalec razporedi zdravnika v stalno pripravljenost z enostranskim aktom največkrat 8-krat mesečno v obdobju 6-ih mesecev.  
  6. 11.06.2008 je bil podpisan Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Prvič se je zgodilo, da ima neka poklicna skupina tarifni del urejen v poklicni kolektivni pogodbi. Z ozirom na to, da smo med pogajanji o Kolektivni pogodbi za javni sektor imeli kot nasprotnike, ne samo Vlado RS, temveč  tudi večino drugih sindikatov javnega sektorja, se je zdel izplen teh dolgotrajnih pogajanj, ki bi ob dobri volji tako Vlade RS kot sindikatov lahko bila končana v enem, ne pa šestih letih.  Uspeli smo preprečiti, da bi bil zdravnik specialist apriorno uvrščen v 41. plačni razred. Vztrajali smo na 45. plačnem razredu. Končno smo po grožnji s stavko uspeli doseči kompromis, po katerem je uvrstitev odvisna od dolžine specializacije. Zdravniški dodatek, ki je bil v povprečju enak zdravniškemu količniku za osnovno plačo, je v tem tarifnem delu postal del plače. Tako so se bistveno zvišali vsi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in drugi dodatki, ki so bili vezani na višjo osnovo. Uspelo nam je da se kot del osnovne plače upoštevajo tudi dodatki za delo v težkih delovnih pogojih (PPD-ji), ki večajo plačo med 8% (PPD3) in 20% (PPD1). Ni nam uspelo prepričati Vlado RS, da bi umaknila strop najvišjega plačnega razreda za javne uslužbence, je pa Vlada RS dvignila strop iz 55. plačnega razreda na 57. plačni razred. V primeru odprave stropa bi zdravniki ob vseh napredovanjih z npr. PPD 1, bili v 60. plačnem razredu. Žal je praktično istega leta, ko naj bi bil uveljavljen nov plačni sistem nastopila gospodarska kriza v Evropi in od takrat naprej samo s težavo branimo to kar smo v preteklosti dosegli. Realno dejstvo je da smo s podpisom tretjega aneksa h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS (06.10.2000) dosegli povprečne plače v RS razmerje do povprečne zdravniške plače 1: 2,8, pred stavko leta 1996, je bilo razmerje 1: 1,4.
  7. Leta 2010 so Vlado RS zmotili prihodki zdravnikov in zobozdravnikov iz naslova zagotavljanja nujne medicinske pomoči, zlasti zdravnikov v najvišjih plačnih razredih, ki to pomoč nudijo ob nedeljah in praznikih. Vlada RS je predlagala spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in sprejela pravilnik o zagotavljanju nujne medicinske pomoči, vse s ciljem, da delo zdravnikov v dežurstvo ne bi bilo plačano od doseženega plačnega razreda, temveč od plačnega razreda dežurnega delovnega mesta, ki bi bilo v globalu za zdravnika v času delovne kariere ovrednoteno bistveno slabše. Ker ministrstvo za zdravje ni upoštevalo naših argumentov, je večina zdravnikov in zobozdravnikov, ki zagotavljajo neprekinjeno nujno medicinsko pomoč, umaknila soglasja za dodatno delo preko polnega delovnega časa. Po tednu dni dogovarjanj ( zdravniki takrat nismo stavkali kot se je govorilo v javnosti, temveč delali kot večina javnih uslužbencev – 40+ 8 ur) smo podpisali sporazum (08.09.2010), ki določa, da se zagotavljanje nujne medicinske pomoči plačuje iz doseženega plačnega razreda zdravnika, lahko pa tudi iz plačnega razreda dežurnega delovnega mesta vendar samo s pisnim soglasjem zdravnika.
  8. Leta 2012 je Vlada RS v okviru ukrepov na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ hotela znižati število dni dopusta vsem javnim uslužbencem na maksimalno 32 dni. Vladno pogajalsko skupino smo povabili na FIDES in jo očitno prepričali, da je tak ukrep nesprejemljiv, saj mnogo javnih uslužbencev, ne samo zdravnikov, dela v takšnih delovnih pogojih, da jim pripada več dopusta, kar je bilo zapisano tudi v dogovoru, podpisanim 10.05.2012.  Dogovor določa, da zaposlenim pripada največ 35 dni letnega dopusta iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti ter socialnih in zdravstvenih razmer, iz naslova posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz specifičnosti posameznih dejavnosti oziroma poklicev se javnemu uslužbencu lahko določi še največ 15 dni dodatnega dopusta.
  9. Od 2012 dalje so se vrstile menjave ministrov za zdravje tako hitro, da praktično nismo imeli sogovornika. V tem času smo zdravniške organizacije pripravile analizo zdravstvenega sistema in predlagale nabor rešitev v okviru sprememb zakonov in podzakonskih aktov in ga predstavile javnosti v Domus Medica, kajti zavedamo se da brez sprememb v zdravstvu ne bo niti novega denarja, potrebnega za sledenje svetovni medicini, pa tudi izboljšanju plač zdravnikov in zobozdravnikov, ki so v povprečju od leta 2000 do danes padle za 30% v razmerju do povprečne plače. V sodelovanju s sopodpisniki kolektivne pogodbe in sindikatom DENS smo pripravili predlog nove Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS, realizacija te pa zahteva tudi spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju z odpravo stropa v 57. plačnem razredu. Pomemben del kolektivne pogodbe so standardi in normativi za delo zdravnikov in zobozdravnikov, objavljeni v Modri knjigi standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov. 
  10. Ker eno leto od vložitve predloga sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS v septembru 2015 pogajanja, ki so se začela z večmesečnim zamikom, niso obrodila sadov se je  po odločitvi Glavnega odbora FIDES, ki se je junija 2016 preoblikoval v Glavni stavkovni odbor, 08. novembra 2017 začela splošna zdravniška stavka. Tekom pogajanj o stavkovnih zahtevah je bila na podlagi dveh podpisanih sporazumov (novembra 2016 in marca 2017) in podpisanih aneksov h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v RS stavka začasno zamrznjena do oktobra 2017. Ključna pridobitev stavkovnih aktivnosti je uveljavitev standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov kot so zapisani v Modri knjigi, odprava anomalij pri vrednotenju delovnih mest zobozdravnikov ter zdravnikov specialistov ne glede na dolžino specializacije ter uvedba zahtevnejših delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada se je v pogajanjih o stavkovnih zahtevah zavezala zagotoviti možnost variabilnega nagrajevanja za vse tiste zdravnike in zobozdravnike na področjih, kjer standardov in normativov ni možno takoj v celoti implementirati. Vlada je tudi razveljavila sporen pravilnik, ki je narekoval merjenje obremenitev in primerjave dela zdravnikov in ostalih zaposlenih v zdravstvu, ki se vključujejo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ter spremenila pravilnik glede plačevanja zaposlenih v zdravstvu za delo po podjemnih pogodbah. Del stavkovnih zahtev, ki se nanaša na spremembe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in drugih predpisov, k čemur se je Vlada v podpisanih sporazumih zavezala, da bo sprožila zakonodajni postopek, ni še rešen zato je  bila zdravniška stavka zgolj zamrznjena do oktobra 2017.

Kaj Fides zagotavlja članom

Obvestila

24/04/2017

Tudi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin upa, da predlogi zakonov na področju zdravstva, takšni kot so, ne bodo sprejeti, ampak da se bo sprememb zdravstva lotila kakšna vlada, ki bo...

03/04/2017

Koordinacija zdravniških organizacij

Zdravstvena reforma, ki je trenutno ena najbolj izpostavljenih javnih in političnih tem, je z osnutkom predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in...